V zadnjem desetletju je 3d tiskarna postala ena bolj prepoznavnih tehnologij sodobnega časa. Gre za napravo, ki omogoča izdelavo tridimenzionalnih predmetov neposredno iz digitalnega modela in odpira nove možnosti pri prototipiranju ter proizvodnji na zahtevo.

Postopek, znan kot aditivna proizvodnja, temelji na nalaganju materiala plast za plastjo, dokler ne nastane končni izdelek. Ta pristop je popolno nasprotje tradicionalnim metodam, kjer se material odstranjuje ali oblikuje iz večjega kosa. Osnova, ki jo ima vsaka 3d tiskarna, je digitalni model, ki ga ustvarimo s pomočjo računalniških programov za 3d modeliranje. Ko je model pripravljen, ga posebna programska oprema razreže na tanke plasti in pripravi navodila za tiskanje. Tiskarna nato sledi tem navodilom in natančno nanaša material, najpogosteje plastiko, smolo ali kovino, vse dokler predmet ni dokončan. Največkrat uporabljena vrsta 3d tiskalnikov za domačo in manjšo poslovno uporabo deluje po principu taljenja plastičnega filamenta. Ta se segreje v šobi in nanaša na podlago v tankih slojih. Poleg tega poznamo tudi smolne tiskalnike, ki uporabljajo tekočo smolo, utrjeno z UV svetlobo, ter industrijske naprave, ki lahko tiskajo kovinske dele z izjemno natančnostjo. Da pa lahko 3d tiskarna obratuje, ni dovolj le sama naprava. Potrebna je celotna podporna oprema. Ključno vlogo ima računalnik z ustrezno programsko opremo za modeliranje in pripravo tiskanja. Poleg tega so nujni materiali za tiskanje, kot so filamentne tuljave ali smole, ter dodatki za vzdrževanje naprave. Pri zahtevnejših projektih se uporabljajo tudi orodja za naknadno obdelavo, kot so brusni papir, čistila ali UV komore za utrjevanje izdelkov. Pomemben del procesa je tudi kalibracija, ki mora biti natančno nastavljena, da so plasti pravilno poravnane in da izdelek doseže želeno kakovost. Uporabnik mora zato poznati osnovne nastavitve, kot so temperatura, hitrost tiskanja in višina slojev.

Danes se 3d tiskarna uporablja v številnih panogah. V industriji je nepogrešljiva pri izdelavi prototipov, v medicini pri ustvarjanju prilagojenih pripomočkov, v izobraževanju pa kot učni pripomoček za razvoj tehničnih znanj. Zaradi nižjih stroškov manjših serij, hitrega testiranja idej in možnosti izdelave kompleksnih oblik postaja ključna tehnologija sedanjosti in prihodnosti.